Koncept pasivne hiše in njene glavne značilnosti

Pasivna hiša je energetsko varčna zgradba, ki izkorišča sončno energijo in notranje vire ob minimalnih toplotnih izgubah tako, da je skoraj ni potrebno dodatno ogrevati ali hladiti. Pasivna hiša se imenuje pasivna zato, ker ne potrebuje aktivnih sistemov za ogrevanje ali hlajenje, ampak se prilagaja naravnim danostim okolja in optimalno izrablja pasivne ukrepe, kot so oblika zgradbe, orientacija, zasteklitev, izolacija in prezračevanje. Pasivna hiša mora izpolnjevati stroge kriterije glede toplotne izolacije, zrakotesnosti, prezračevanja, porabe energije in emisij CO2. Po standardu pasivne hiše mora biti letna potrebna toplota za ogrevanje manjša ali enaka 15 kWh/m2a, skupna letna poraba primarne energije manjša ali enaka 120 kWh/m2a in letna poraba električne energije manjša ali enaka 18 kWh/m2a. Pasivna hiša mora imeti tudi visoko kvaliteto notranjega okolja, ki zagotavlja udobje, zdravje in varnost uporabnikov. Pasivna hiša je torej optimalna rešitev za sodobno gradnjo, ki združuje ekonomičnost, ekologijo in estetiko.

Kdo lahko opravlja nadzor nad gradnjo pasivne hiše in kakšne so njegove naloge in odgovornosti

Nadzor nad gradnjo pasivne hiše je ključnega pomena za zagotovitev kvalitete in učinkovitosti objekta. Nadzor nad gradnjo pasivne hiše lahko opravlja le nadzornik, ki je strokovnjak za pasivno gradnjo, ki pozna vse podrobnosti in zahteve pasivnega standarda. Nadzornik mora biti pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega arhitekta ali inženirja, odgovornega projektanta, odgovornega vodjo del ali odgovornega nadzornika. Nadzornik mora biti neodvisen od izvajalca gradnje in ne sme biti v poslovni povezavi z njim. Nadzornik mora za vodenje nadzora določiti pooblaščenega arhitekta ali inženirja iz stroke, ki glede na vrsto del prevladuje – vodjo nadzora. Vodja nadzora izvaja in koordinira nadzor nad gradnjo v celoti. Naloge in odgovornosti nadzornika so predvsem:

• preverjanje skladnosti izvedbe z projektno dokumentacijo, gradbenim dovoljenjem in veljavno zakonodajo
• preverjanje kvalitete materialov, opreme in izvedbe del
• preverjanje zrakotesnosti objekta in prezračevalnega sistema
• preverjanje energetske učinkovitosti objekta in njegove skladnosti s pasivnim standardom
• svetovanje investitorju in izvajalcu glede optimalnih rešitev za pasivno gradnjo
• spremljanje rokov, stroškov in pogodb pri gradnji
• vodenje gradbene knjige in dokumentacije o izvedbi
• reševanje morebitnih težav, napak ali reklamacij pri gradnji
• sodelovanje pri tehničnem pregledu in pridobivanju uporabnega dovoljenja

Nadzor nad gradnjo pasivne hiše je torej pomembna naloga, ki zahteva visoko strokovnost, znanje in izkušnje nadzornika.

Prednosti in slabosti izbora nadzornika oziroma revidenta

Izbira nadzornika oziroma revidenta je pomembna odločitev, ki lahko vpliva na uspešnost in kvaliteto gradnje pasivne hiše. Nadzornik oziroma revident je oseba, ki preverja skladnost izvedbe z projektno dokumentacijo, gradbenim dovoljenjem in veljavno zakonodajo, svetuje investitorju in izvajalcu glede optimalnih rešitev za pasivno gradnjo, spremlja roke, stroške in pogodbe pri gradnji, vodi gradbeno knjigo in dokumentacijo o izvedbi, rešuje morebitne težave, napake ali reklamacije pri gradnji, sodeluje pri tehničnem pregledu in pridobivanju uporabnega dovoljenja. Izbira nadzornika oziroma revidenta ima prednosti in slabosti, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju.

Prednosti izbora nadzornika oziroma revidenta so predvsem:

• zagotovitev strokovnosti, nepristranskosti in neodvisnosti nadzora nad gradnjo pasivne hiše
• zagotovitev skladnosti izvedbe z pasivnim standardom in s tem visoke energetske učinkovitosti, kvalitete bivanja in trajnosti objekta
• zagotovitev varnosti, zdravja in varstva okolja pri gradnji
• zagotovitev pravne varnosti investitorja in izvajalca pri gradnji
• zagotovitev finančne učinkovitosti investicije in prihrankov pri obratovanju objekta
• zagotovitev možnosti pridobitve certifikata pasivne hiše
• zagotovitev zrakotesne izvedbe pasivne hiše
• Možnost pridobitve subvencije ali kredita s strani Eko sklada

Slabosti izbora slabega nadzornika oziroma revidenta so predvsem:

• dodatni stroški za investitorja, ki mora plačati honorar nadzorniku oziroma revidentu, glede na njegov učinek
• težavnost najti kvalificiranega in izkušenega nadzornika oziroma revidenta za pasivno gradnjo
• možnost konfliktov med investitorjem, izvajalcem in nadzornikom oziroma revidentom glede interpretacije projektne dokumentacije, kakovosti materialov in izvedbe del, odprave napak ali reklamacij
• možnost neustreznega ali nepopolnega nadzora nad gradnjo pasivne hiše zaradi pomanjkanja znanja, izkušenj ali opreme nadzornika oziroma revidenta

Poudariti je treba, da večina nadzornih ni specializirana za nadzor pasivnih hiš in pri tem lahko prihaja do velikih problemov. Nadzor pasivnih hiš zahteva posebno znanje, izkušnje in opremo, ki niso običajni pri klasični gradnji. Nadzornik mora poznati vse podrobnosti in zahteve pasivnega standarda, ki se nanašajo na toplotno izolacijo, zrakotesnost, prezračevanje, porabo energije in emisij CO2.

Nadzornik mora biti sposoben preveriti PHPP energetski izračun objekta, izvesti tlačni preizkus zrakotesnosti objekta, preveriti prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote, prepoznati in odpraviti morebitne toplotne mostove, svetovati glede optimalnih rešitev za pasivno gradnjo. Nadzornik mora biti tudi seznanjen z možnostmi pridobitve certifikata pasivne hiše in s tem povezanimi postopki in dokumentacijo. Če nadzornik ni specializiran za nadzor pasivnih hiš, lahko pride do napak, nepravilnosti ali neustreznosti pri gradnji, ki lahko vplivajo na energetsko učinkovitost, kvaliteto bivanja in trajnost objekta. Zato je priporočljivo, da investitor izbere nadzornika oziroma revidenta, ki ima ustrezno izobrazbo, izkušnje in opremo za nadzor pasivnih hiš.

Napake nadzora pri pasivni hiši

Gradnja pasivne hiše je zahteven proces, ki zahteva visoko kakovost izvedbe in skladnost z pasivnim standardom. Pri gradnji pasivne hiše je zato potreben strokovni in natančen nadzor, ki preprečuje morebitne napake, nepravilnosti ali neustreznosti pri gradnji. Napake nadzora pri pasivni hiši lahko povzročijo slabšo energetsko učinkovitost, kvaliteto bivanja in trajnost objekta. Napake nadzora pri pasivni hiši so lahko različne, odvisno od faze gradnje, vrste del, materialov in opreme. Nekatere pogoste napake nadzora pri pasivni hiši so:

• neustrezna izvedba temeljenja brez toplotnih mostov
• neustrezna izvedba ovoja objekta brez toplotnih mostov
• neustrezna izvedba in zrakotesna vgradnja oken in vhodnih vrat
• neustrezna izvedba prebojev preko zunanjega ovoja objekta za potrebe strojnih inštalacij in zrakotesna izvedba le teh
• neustrezna izvedba prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote
• neustrezna izvedba razvoda elektro inštalacij s poudarkom na problemu zrakotesnosti
• neustrezna izvedba strešnih in stenskih slojev parnih ovir, kontroli stikov, morebitnih prebojev inštalacij, vse s poudarkom na zrakotesni izvedbi
• neustrezna izvedba PHPP energetskega izračuna objekta
• neustrezna izvedba tlačnega preizkusa zrakotesnosti objekta
• neustrezna izvedba tehničnega pregleda in pridobivanja uporabnega dovoljenja

Te napake nadzora pri pasivni hiši lahko povzročijo večje toplotne izgube, slabše prezračevanje, slabše udobje, večjo porabo energije, večje emisije CO2, nižjo vrednost objekta, težave pri pridobivanju certifikata pasivne hiše. Zato je pomembno, da je nadzor redno prisoten na gradbišču, da sproti spremlja in kontrolira dela vse s ciljem, da se takšne napake sploh ne zgodijo. Nadzor mora biti tudi usposobljen za nadzor pasivnih hiš in imeti ustrezno opremo za merjenje in preverjanje kakovosti gradnje.

Izbira projektanta-nadzornika za pasivno hišo

Pri gradnji pasivne hiše je pomembna tudi izbira projektanta – arhitekta, ki bo izdelal projektno dokumentacijo in svetoval pri izvedbi objekta. Projektant mora biti usposobljen za projektiranje pasivnih hiš in poznati vse zahteve in kriterije pasivnega standarda. Projektant mora biti tudi sposoben sodelovati z nadzornikom in izvajalcem pri gradnji in reševati morebitne težave ali spremembe pri izvedbi. Projektant mora biti tudi seznanjen z možnostmi pridobitve certifikata pasivne hiše in s tem povezanimi postopki in dokumentacijo.

Idealno je, da se izbere projektanta, ki ima vsaj 10 let aktivnih delovnih izkušenj na področju projektiranja, nadzora in gradnje pasivnih hiš s kvalitetno zgrajenimi referencami. Tak arhitekt nam lahko zagotovi, da bo že projektna dokumentacija narejena glede na zadnje stanje stroke na področju pasivne gradnje in da bo to strokovno in kvalitetno preneseno na gradbišču v realnost. Tak arhitekt nam lahko tudi svetuje glede optimalnih rešitev za pasivno gradnjo, ki bodo ustrezale našim željam, potrebam in finančnim zmožnostim. Tak arhitekt nam lahko tudi pomaga pri izbiri nadzornika in izvajalca, ki bosta prav tako specializirana za pasivno gradnjo.

Idealna izbira za celostni nadzor je, da ga prevzame arhitekt, ki ima zgoraj navedene sposobnosti, saj le on najbolj temeljito pozna projekt in bo zagotovil najbolj optimalen prenos projekta v realnost. On ima največ znanja, izkušenj in opreme za nadzor pasivne hiše. On lahko tudi najbolje komunicira z investitorjem, izvajalcem in drugimi udeleženci pri gradnji. On lahko tudi najbolje rešuje morebitne težave, napake ali spremembe pri gradnji.

Predstavili smo pomen, način in prednosti nadzora nad gradnjo pasivne hiše. Pasivna hiša je energetsko varčna zgradba, ki izkorišča sončno energijo in notranje vire ob minimalnih toplotnih izgubah tako, da je skoraj ni potrebno dodatno ogrevati ali hladiti. Pasivna hiša mora izpolnjevati stroge kriterije glede toplotne izolacije, zrakotesnosti, prezračevanja, porabe energije in emisij CO2.

Nadzor nad gradnjo pasivne hiše je ključnega pomena za zagotovitev kvalitete in učinkovitosti objekta. Nadzor nad gradnjo pasivne hiše lahko opravlja le nadzornik, ki je strokovnjak za pasivno gradnjo, ki pozna vse podrobnosti in zahteve pasivnega standarda. Nadzor nad gradnjo pasivne hiše prinaša številne prednosti za investitorja in okolje, kot so nižji stroški ogrevanja in hlajenja, višje bivalno ugodje, manjši vpliv na okolje, večja vrednost objekta in možnost pridobitve certifikata pasivne hiše. Nadzor zagotavlja tudi ekonomsko in časovno učinkovitost investicije, kakovostno izvedbo del, pravno varnost investitorja in reševanje morebitnih težav pri gradnji. Za kvalitetni nadzor nad gradnjo pasivne hiše je idealno, da ga prevzame arhitekt, ki ima vsaj 10 let aktivnih delovnih izkušenj na področju projektiranja, nadzora in gradnje pasivnih hiš s kvalitetno zgrajenimi referencami. Tak arhitekt najbolj temeljito pozna projekt in bo zagotovil najbolj optimalen prenos projekta v realnost.

Prepričani smo, da je kvaliteten in celostni nadzor nad gradnjo pasivne hiše nujen in koristen za doseganje visokih standardov energetske učinkovitosti, kvalitete bivanja in trajnosti objekta. Menimo tudi, da je pomembno, da investitor skrbno izbere nadzornika oziroma arhitekta, ki je specializiran za pasivno gradnjo, omogoča celostni pristop pri projektiranju in ima potrebno znanje, izkušnje in opremo za opravljanje kakovostnega nadzora. Menimo tudi, da bi bilo potrebno povečati ozaveščenost in izobraževanje o pasivni gradnji in njenem nadzoru med investitorji, izvajalci in nadzorniki.

Če se želite prepričati o prednostih individualnega pristopa do projektiranja in nadzora pasivnih hiš, vam priporočamo, da se obrnete na podjetje Arhem d.o.o., ki v sklopu arhitekturnega biroja ponuja povsem individualni pristop do zasnove projekta, individualno vodenje vsakega projekta in osebni pristop do vsakega, ki jim s sodelovanjem izkaže zaupanje. Podjetje Arhem d.o.o. ima dolgoletne izkušnje in znanje na področju pasivne gradnje in uporablja PHPP metodologijo za izračun energetske bilance. Poleg tega vam lahko ponudijo strokoven in celosten nadzor ter izvedbo pasivne hiše v sklopu skupine PasivnaGradnja.si, ki bo na podlagi več kot 20 letnih izkušenj na področju pasivne gradnje in dobro izdelane projektne dokumentacijo arhitekturnega biroja Arhem prenesla na gradbišče in jo s pomočjo popolnoma fleksibilnega gradbenega sistema za izvedbo pasivnih hiš TermoLOGiK hitro in natančno prenesla v realnost.

Končni rezultat bo zaradi usklajenega dela in poznavanja vseh segmentov projektiranja in gradnje najboljši za dano lokacijo, za izražene želje naročnika in ekonomski okvir v katerega je objekt postavljen.

Več o tematiki Pasivne hiše in Pasivne gradnje: