Nadzor gradnje je postopek, s katerim se preverja, ali gradnja poteka v skladu s projektno dokumentacijo, gradbenimi predpisi, pogodbami in standardi kakovosti. Nadzor gradnje lahko opravlja nadzornik, ki ga izbere investitor, ali projektant, ki je izdelal projektno dokumentacijo. Nadzor gradnje ima naslednje naloge:

• Preverjanje kakovosti materialov, del in storitev, ki se uporabljajo pri gradnji.
• Preverjanje skladnosti izvedbe z načrti, predpisi in pogodbenimi določili.
• Svetovanje pri reševanju morebitnih tehničnih težav, sprememb ali odstopanj.
• Vodenje in potrjevanje gradbene dokumentacije, kot so gradbeni dnevniki, knjige obračunskih izmer, situacije, zapisniki in poročila.
• Opozarjanje na napake, pomanjkljivosti in nepravilnosti pri gradnji in zahtevanje njihove odprave.
• Sodelovanje pri tehničnih pregledih, primopredajah in pridobivanju uporabnih dovoljenj.

Nadzor gradnje je pomemben za zagotavljanje varnosti, funkcionalnosti in trajnosti objekta. Nadzor gradnje lahko tudi prihrani čas in denar investitorju, saj preprečuje morebitne zamude, dodatna dela, reklamacije in spore.

Gradbeni nadzor

Gradbeni nadzor je pomemben del procesa izvedbe pasivnih hiš, saj zagotavlja, da so vsi elementi objekta izvedeni v skladu s projektno dokumentacijo, tehničnimi normativi in standardi za pasivno gradnjo. Gradbeni nadzor lahko opravlja le strokovnjak, ki ima ustrezno izobrazbo, licenco in izkušnje s projektiranjem in gradnjo pasivnih hiš. Strokovnjak za pasivno gradnjo mora poznati posebnosti in zahteve te vrste objektov, kot so:

• visoka toplotna izolativnost ovoja objekta brez toplotnih mostov
• zrakotesnost ovoja objekta in kakovostna vgradnja oken in vrat
• optimalna orientacija in pozicioniranje oken glede na sončno sevanje
• učinkovit prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote
• natančen energetski izračun po metodologiji PHPP (Passive House Planning Package)

Gradbeni nadzor mora spremljati celoten potek gradnje, od priprave terena, temeljenja, postavitve ovoja, vgradnje inštalacij, do zaključnih del in predaje objekta naročniku. Gradbeni nadzor mora preverjati kakovost materialov in izvedbe, skladnost z načrti in predpisi, terenostrokovno svetovati naročniku in izvajalcem.

Pomembnost kvalitetne projektne dokumentacije je v tem, da mora biti celostna in upoštevati pravilno narejeno energetsko bilanco PHPP. Projekt mora vsebovati vse potrebne podatke, risbe, detajle, opise in specifikacije za izvedbo pasivne hiše. Projekt mora biti usklajen z lokacijskimi pogoji, gradbenimi predpisi, tehničnimi standardi in zahtevami naročnika. Projekt mora biti tudi podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, subvencije Eko sklada in drugih potrebnih soglasij.

Idealno je, če gradbeni nadzor vrši arhitekt, ki je tudi vodja projekta in strokovnjak za pasivno gradnjo, saj on najbolje pozna projekt in ga spremlja že od izdelave projektne dokumentacije do predaje ključev naročniku. Arhitekt lahko tako zagotovi kontinuiteto in konsistentnost pri izvedbi pasivne hiše, rešuje morebitne težave ali spremembe med gradnjo, ter skrbi za zadovoljstvo naročnika.

Gradbeni nadzor pri gradnji pasivne hiše je pomemben del procesa, ki zagotavlja kakovost, varnost in skladnost izvedbe z načrti in predpisi. Gradbeni nadzor obsega naslednje ključne točke:

• Pregled in ocena tehnične dokumentacije, ki vključuje projektno nalogo, idejno zasnovo, projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, projektno dokumentacijo za izvedbo, PHPP energetski izračun, elaborat zrakotesnosti, elaborat toplotnih mostov in druge potrebne dokumente.
• Pridobitev ponudb za izvedbo posameznih faz gradnje in izbor preverjenih izvajalcev, ki imajo izkušnje s pasivno gradnjo in uporabo ustreznih materialov in komponent.
• Nadzor v fazi gradnje, ki vključuje redne obiske gradbišča, preverjanje kakovosti materialov in del, skladnost z načrti in predpisi, svetovanje pri reševanju morebitnih tehničnih težav ali sprememb, kontroliranje računov in terminskega plana, vodenje gradbene knjige in drugih evidenc.
• Posebna pozornost pri nadzoru pasivne hiše je namenjena naslednjim elementom: temeljenje brez toplotnih mostov, ovoj objekta brez toplotnih mostov, zrakotesna vgradnja oken in vhodnih vrat (RAL vgradnja), preboji preko zunanjega ovoja objekta za potrebe strojnih inštalacij in zrakotesna izvedba le teh, strojne inštalacije s poudarkom na prezračevalnem sistemu z rekuperacijo toplote, elektro inštalacije s poudarkom na problemu zrakotesnosti, strešni in stenski sloji parnih ovir s poudarkom na zrakotesni izvedbi.
• Izvedba tlačnega preizkusa po DIN EN 13829 za preverjanje zrakotesnosti objekta. Vrednost n 50 pri 50 Pa tlačne razlike ne sme presegati 0,6 h -1 .
• Izvedba termografskega pregleda za preverjanje toplotnih mostov in morebitnih napak pri izolaciji.
• Predaja objekta naročniku s pripravo končnega poročila o nadzoru, ki vsebuje podatke o izvedenih delih, materialih, meritvah, spremembah, odstopanjih, napakah in reklamacijah.

Projektantski nadzor

Projektantski nadzor je vrsta nadzora, ki ga opravlja projektant ali njegov pooblaščenec, ki je izdelal projektno dokumentacijo za pasivno hišo. Projektantski nadzor je namenjen preverjanju, ali je gradnja izvedena v skladu s projektom, ter svetovanju izvajalcem pri reševanju morebitnih tehničnih vprašanj ali nejasnosti. Projektantski nadzor je obvezen za vse objekte, ki so predmet gradbenega dovoljenja, in se izvaja v vseh fazah gradnje.

Razlika med projektantskim nadzorom in gradbenim nadzorom je v tem, da gradbeni nadzor opravlja neodvisna oseba, ki ni povezana z naročnikom ali izvajalcem, in ima za nalogo preverjati kakovost materialov in del, skladnost z gradbenimi predpisi in standardi, ter varnost na gradbišču. Gradbeni nadzor je obvezen za vse objekte, ki so predmet gradbenega dovoljenja, in se izvaja v vseh fazah gradnje.

Najbolje je, da se oboje združi v celostni nadzor nad gradnjo pasivne hiše, saj se na ta način zagotovi najboljši rezultat. Celostni nadzor pomeni, da projektant in gradbeni nadzornik sodelujeta med seboj in z naročnikom ter izvajalcem, ter skupaj rešujejo morebitne probleme ali spremembe med gradnjo. Celostni nadzor omogoča tudi boljšo komunikacijo in koordinacijo med različnimi strokami, ki sodelujejo pri gradnji pasivne hiše.

Projektantski nadzor pri gradnji pasivne hiše je pomemben del procesa, ki zagotavlja skladnost izvedbe z načrti in predpisi. Projektantski nadzor obsega naslednje ključne točke:

• Sodelovanje pri izdelavi idejne zasnove, ki upošteva optimalno orientacijo, obliko, razporeditev prostorov in oken, izrabo sončne energije in naravnih danosti okolja.
• Izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki vključuje vse potrebne elaborate, mnenja in soglasja za gradnjo pasivne hiše.
• Izdelava projekta za izvedbo, ki vključuje podrobne načrte za arhitekturo, urbanizem, gradbene konstrukcije, strojne instalacije, elektro instalacije, energetsko prenovo, projekt notranje opreme in 3D prezentacije.
• Izdelava PHPP energetskega izračuna, ki potrjuje, da objekt izpolnjuje kriterije za pasivno hišo glede na letno potrebno toploto za ogrevanje, skupno letno porabo primarne energije in letno porabo električne energije.
• Izdelava elaborata zrakotesnosti, ki opisuje način zagotavljanja zrakotesnosti objekta in predlaga ukrepe za preprečevanje prebojev preko zunanjega ovoja objekta.
• Izdelava elaborata toplotnih mostov, ki opisuje način preprečevanja toplotnih mostov pri temeljenju, ovoju objekta, vgradnji oken in vhodnih vrat ter drugih kritičnih mestih.
• Sodelovanje pri pridobivanju ponudb za izvedbo posameznih faz gradnje in izboru preverjenih izvajalcev, ki imajo izkušnje s pasivno gradnjo in uporabo ustreznih materialov in komponent.
• Sodelovanje pri vodenju projekta za gradnjo, ki vključuje koordinacijo med naročnikom, izvajalci, nadzornikom in drugimi udeleženci gradnje, spremljanje terminskega plana, reševanje morebitnih tehničnih težav ali sprememb, pripravo dokumentacije za uporabno dovoljenje in subvencije Eko sklada.

Kdo lahko opravlja nadzor nad gradnjo?

Funkcijo nadzora pri gradnji pasivne hiše lahko opravlja le oseba, ki ima ustrezno izobrazbo, licenco in izkušnje s pasivno gradnjo. Po ZGO-1 je potrebno ločiti med nadzorom nad zahtevnimi objekti in nadzorom nad manj zahtevnimi objekti.

Nadzor nad zahtevnimi objekti lahko opravlja le pooblaščeni inženir ali pooblaščeni arhitekt, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta za zahtevne objekte ali odgovornega vodjo del za zahtevne objekte, ali tehnik, ki izpolnjuje pogoje po 2. odstavku 230. člena ZGO-1. Pooblaščeni inženir mora imeti pridobljeno licenco IZS, pooblaščeni arhitekt pa licenco ZAPS za svoje področje (stroko), kot je navedeno na potrdilu o vpisu v imenik IZS ali ZAPS. Če pooblaščeni inženir ali pooblaščeni arhitekt nima licence za vsa področja (stroke), ki so vključena v gradnjo pasivne hiše, mora imenovati svoje pomočnike – odgovorne nadzornike posameznih del iz drugih področij (strojne, elektro, gradbene stroke).

Nadzor nad manj zahtevnimi objekti lahko opravlja pooblaščeni inženir ali pooblaščeni arhitekt, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta za manj zahtevne in enostavne objekte, ali posameznik, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del (udi+3 leta, di+5 let, i+7 let, tehnik+10 let), ali inženir, ki izpolnjuje pogoje po 3. odstavku 230. člena ZGO-1. Tudi v tem primeru mora nadzornik imeti licenco IZS ali ZAPS za svoje področje (stroko) in si po potrebi imenovati pomočnike iz drugih področij (strojne, elektro, gradbene stroke).

Nadzor je potreben pri gradnji vseh objektov, ki so predmet gradbenega dovoljenja, torej tudi pri gradnji pasivnih hiš. Nadzor se izvaja v vseh fazah gradnje, od priprave terena, temeljenja, postavitve ovoja, vgradnje inštalacij, do zaključnih del in predaje objekta naročniku.

Projektantski nadzor pri izvedbi interierja

Projektantski nadzor je pomemben tudi pri projektu interierja, saj zagotavlja, da je notranja oprema pasivne hiše skladna z izvedbeno dokumentacijo, kvalitetna, funkcionalna in estetska. Projektantski nadzor pri projektu interierja obsega naslednje ključne točke:

• Sodelovanje pri izdelavi projekta notranje opreme, ki upošteva želje in cenovni okvir naročnika, prostorske značilnosti pasivne hiše, specifične zahteve pasivne gradnje in ponudbo komponent na trgu.
• Izdelava natančnih načrtov za materiale, barve, svetila, pohištvo in ostalo opremo, ki so usklajeni z arhitekturno zasnovo pasivne hiše in energetsko bilanco.
• Izdelava predračuna za izvedbo notranje opreme in pridobivanje ponudb za izvedbo posameznih del ali celotnega projekta.
• Sodelovanje pri izboru preverjenih izvajalcev, ki imajo izkušnje s pasivno gradnjo in uporabo ustreznih materialov in komponent.
• Sodelovanje pri vodenju projekta za izvedbo notranje opreme, ki vključuje koordinacijo med naročnikom, izvajalci, nadzornikom in drugimi udeleženci projekta, spremljanje terminskega plana, reševanje morebitnih tehničnih težav ali sprememb, pripravo dokumentacije za prevzem in garancijo.
• Nadzor nad kakovostjo izvedenih del in storitev, skladnostjo z načrti in pogodbenimi določili, odpravo napak in pomanjkljivosti.

Projektantski nadzor pri projektu interierja je torej način zagotavljanja celostne rešitve za notranjo opremo pasivne hiše, ki bo zadovoljila potrebe in želje naročnika ter spoštovala načelo pasivne gradnje. Projektantski nadzor pri projektu interierja je najbolje, da ga izdela arhitekturni biro, ki je izdelal izvedbeno dokumentacijo za pasivno hišo, ob pogoju, da ima kvalitetne reference na tem področju, da pozna tehnologijo dela, materiale in da ima navezavo z izvedbenim segmentom v mizarski stroki in dobavnimi kanali za finalne materiale, talne obloge, sanitarno opremo in pohištvene elemente. S tem se doseže najboljši rezultat, saj ena oseba bdi nad celotno izvedbo in poskrbi, da je izhodiščna ideja speljana res do konca. Tak pristop predstavlja idealno in najboljšo rešitev za stranke, ki želijo celostni pristop do projektiranja in gradnje pasivne hiše.

Za celostno rešitev notranje opreme pasivne hiše, ki bo ustrezala naročnikovim potrebam in željam ter upoštevala načelo pasivne gradnje, je potreben projektantski nadzor pri projektu interierja. Ta najbolje opravi arhitekturni biro, ki je pripravil izvedbeno dokumentacijo za pasivno hišo, če ima dobre reference na tem področju, pozna tehnologijo dela, materiale in ima stike z izvajalci in dobavitelji finalnih materialov, talnih oblog, sanitarne opreme in pohištva. Tako se zagotovi najboljši rezultat, saj ista oseba spremlja celotno izvedbo in skrbi za uresničitev izhodiščne ideje. To je idealna in najboljša rešitev za stranke, ki si želijo celostnega pristopa do projektiranja in gradnje pasivne hiše.

Za investitorja je najboljša rešitev, da gradbeni nadzor in projektantski nadzor izvaja ena oseba. To naj bo vodilni arhitekt, ki je zaslužen za arhitekturno zasnovo pasivne hiše in je vodil in koordiniral celoten proces projektiranja. Takšna oseba mora imeti bogate izkušnje na področju pasivne gradnje, vsaj deset let aktivnega dela s pasivnimi hišami in poznavanja vseh gradbenih faz. Le tako lahko investitor pričakuje najboljše rezultate, saj ima enega sogovornika, ki je odgovoren za vse vidike gradnje, od načrtovanja do izvedbe. Ta oseba skrbi za kakovostno izvedbo pasivne hiše in njenega interierja v skladu s projektno dokumentacijo, rešuje morebitne težave ali spremembe, usklajuje delo med različnimi izvajalci in nadzira roke in stroške. To je optimalna in najboljša rešitev za investitorja, ki si želi celostnega pristopa do projektiranja in gradnje pasivne hiše.

Pasivna hiša je vrsta gradnje, ki zagotavlja visoko energetsko učinkovitost, udobje in zdravje bivanja z minimalno porabo energije. Pasivna hiša izkorišča naravne vire energije, kot je sončno sevanje, ter zmanjšuje toplotne izgube z dobro izolacijo, zrakotesnostjo in prezračevanjem z rekuperacijo toplote. Pasivna hiša ima tudi visoko kakovost notranjega okolja, saj je opremljena z ustrezno notranjo opremo, ki je skladna z arhitekturno zasnovo in energetsko bilanco. Za zagotavljanje kakovosti gradnje in notranje opreme pasivne hiše je potreben nadzor, ki ga lahko opravlja nadzornik, projektant ali arhitekt.

Nadzor obsega preverjanje skladnosti izvedbe z načrti, predpisi in pogodbenimi določili, svetovanje pri reševanju tehničnih težav, sprememb ali odstopanj, vodenje in potrjevanje gradbene dokumentacije, opozarjanje na napake, pomanjkljivosti in nepravilnosti pri gradnji in zahtevanje njihove odprave, sodelovanje pri tehničnih pregledih, primopredajah in pridobivanju uporabnih dovoljenj. Nadzor je pomemben za zagotavljanje varnosti, funkcionalnosti in trajnosti objekta. Nadzor lahko tudi prihrani čas in denar investitorju, saj preprečuje morebitne zamude, dodatna dela, reklamacije in spore. Za investitorja je najboljša rešitev, da gradbeni nadzor in projektantski nadzor izvaja ena oseba. To naj bo vodilni arhitekt, ki je zaslužen za arhitekturno zasnovo pasivne hiše in je vodil in koordiniral celoten proces projektiranja. Takšna oseba mora imeti bogate izkušnje na področju pasivne gradnje, vsaj deset let aktivnega dela s pasivnimi hišami in poznavanja vseh gradbenih faz. Le tako lahko investitor pričakuje najboljše rezultate, saj ima enega sogovornika, ki je odgovoren za vse vidike gradnje, od načrtovanja do izvedbe. Ta oseba skrbi za kakovostno izvedbo pasivne hiše in njenega interierja v skladu s projektno dokumentacijo, rešuje morebitne težave ali spremembe, usklajuje delo med različnimi izvajalci in nadzira roke in stroške. To je optimalna in najboljša rešitev za investitorja, ki si želi celostnega pristopa do projektiranja in gradnje pasivne hiše.

Več o tematiki Pasivne hiše in Pasivne gradnje:

Kako vam lahko pomagamo?

Če vas zanima naša ponudba, nas lahko kontaktirate preko spodnjega obrazca in se prijavite na brezplačen sestanek, kjer se bomo lahko podrobneje pogovorili o vaših željah in opcijah za kvalitetno in predvidljivo realizacijo vaše pasivne hiše.